Ni minilo teden dni in že sem se ponovno odpravil na našega ovčaka,samo tokrat v prav posebni družbi,saj sem gor peljal svojo boljšo polovico in to prvič.Malo sem bil v skrbeh,ali bo šlo do vrha,samo vam povem,da je bil strah odveč,..lahk ji sam rečem kapo dol
.Šla sva pa iz Pokljuke do doma Planika in nato preko malega Triglava do vrha,…na vrhu je sledil seveda krst,in nato veselje,ki je kar trajal,in trajal,…saj bo ta trenutek ostal pri njej v najlepšem spominu.Sedaj je postala taprava Slovenka
.Sledil je sestop po isti poti,malo pred domom Planika naju je dobila ploha,samo ni bilo hudga.Potem pa počasi v dolino in nato drugi dan relaksacija pri Bohinjskem jezeru.Na koncu je takoimenovani "mini" dopust minil da bolje nebi mogel
.Srečno vsem