Ko sem letos aprila obiskala še močno zasneženo Kredarico in gledala proti našemu očaku, je padel sklep, da ga obiščem, ko bo kopen. Pa nisem zbrala dovolj korajže, priznam
. Vendar pa, če te na pot spremi nekdo, v katerega zaupaš, potem tudi korajža pride sama od sebe
. Na pot sva se podala v petek in sicer iz Pokljuke do Vodnikovega doma in od tam naprej do Planike, kjer sva prespala, danes zjutraj pa na vrh. Moram reči, da je osebje v domu kljub nabito polni koči ohranilo veliko mero dobre volje, prijaznosti in potrpežljivosti
. Prekrasna jutranja zarja naju je pospremila na pot, vendar pa sva na poti že srečevala skupino, ki se je vračala z vrha. Prvo večjo skupino sva srečala ob povratku, ampak glede na pripovedovanje Urbancka sva pot izpeljala pravi čas, saj nisva obtičala nikjer. Vračala sva se po isti poti, vendar pa je pogled proti Triglavu že napovedoval uresničitev vremenske napovedi
. Prekrasna sončna dneva sta vse prehitro minila
.