Romanje na Sv. Višarje

Danes smo odpravili vzpon na Sv. Visarje po romarski poti. Pot je zasnezena, ima pa par kopnih prehodov kot posledica dezevja prejsnega tedna. Sneg je trd in tudi nekoliko leden, vendar danes ni bila neobhodna uporaba krpelj ali derez. Nismo nadaljevali do Kamnitega Lovca, ker je nevarnost plazov se vedno velika, videli pa smo nekaj smucarjev, ki so se povzpeli do vznozja in od tam odsmucali (ne vem ce so se podali na vrh).
Lep pozdrav in veliko lepih tur v novem letu.

V planu sem imel Sv.Višarje nekje poleti, ampak nisem moral čakat, tako da sem se danes odpeljal proti Trbižu, v bližini gondole parkiral in odkoral na romanje proti Višarjem. Pohodnikov brez derez, krplj, turnih smuči je bilo le okoli cca 5% vred z menoj, pot je bila normalno prehodna, udiral se ni, ledeno pa je bilo samo ponekod. Na vrhu pa krasni, nepozabni razgledi.

Včeraj sem zgodaj vstala in se sama podala na Višarje. Prvi del poti je nekoliko leden in se počasi tali, tako da sem enkrat ali dvakrat snela smuči. Potem pa je pot lepo zasnežena. Po poti sem srečala znanca Massima s krpljami. Mislim,da ga nisem vidla skoraj 20 let. Takoj sem ga prepoznala in skupaj sva odšla proti vrhu, kjer pa je bilo malo preveč kaotično, a seveda za ta čas in ob takem vremenu normalno. Na Kamnitem lovcu ni bilo nikogar, razgled super. Na smučišču pa je bilo relativno malo ljudi in zaradi tega tudi proga bolje ohranjena.

V soboto sem se končno odpravila na ta dolgo želeni cilj. Šlo mi je pa čisto vse narobe. Najprej je zaspal sohodec in sem se po 40 min. čakanja sama odpravila v Italijo. Svojo boljšo turno opremo sem posodila kolegici. In ker je dobrota sirota, se mi je kmalu po razcepu poti na Sv. Višarje in Kamnitega lovca odlomila peta pri vezeh. Kmalu po tem pa so crknili (že tako zanič) psi. Samo trma me je še vlekla naprej. Skozi meglice se je namreč kazalo sonce in videl vrh Kamnitega lovca. Čeprav silno sovražim luknjače, sem lep del pasje špure totalno uničila. Iz krnice naprej je bilo malo bolje, zato mi je uspelo priti na vrh. Je pa bilo tam res tako lepo, da sem kmalu pozabila na vse težave pri vzponu. Spust navzdol v polomljenem telemark slogu pa tudi ni predstavljal hujših težav. Po obveznem pozdravu Marije v cerkvici na Sv. Višarjah sem se nekako podričala po delno poledenelem smučišču v dolino. Fajn je bilo!
Sedaj pa, če se komu doma valjajo stare Diamir vezi, ki jih ne rabi, naj pove!

@sla
Pozdravljena!
Očitno, še velja pregovor:"Ko ima hudič mlade jih ima več in pa tudi konec dober,vse dobro"
Srečno in vse lepo v naših skupnih kraljestvih gora.

O razmerah proti Višarjam ni povedati kaj novega. Kraj je tako obljuden, da gredo informacije najbrž se sveže od ust do ust. Romarska pot je oblegana s turnimi smučarji, sledijo krpljarji, pešakov je zgolj za vzorec. Po jutranjem posvetu na parkirišču z enim od turnih, sem krplje pustila v avtu, saj mi je potrdil domnevo, da je pot najbrž dobro utrjena in mi ne bo treba biti med luknjači.

Pot je sem ter tja malo poledenela, kar se da obiti in prav dobra za hojo. Še posebno, če ste med tistimi, ki uživate v poslušanju škripanja snega pod nogami, ki ga občasno preglasijo le »klopotci turnih smučarjev«.

Uživati se je dalo tako na poti, kot na vrhu, kjer so bili danes razgledi res plačilo za opravljen trud. Ob povratku sem vseeno uporabila male dereze in čez najbolj strme dele poti ter ledene odseke niso bile čisto nič odveč.

Danes sem tudi jaz romala na Sv. Višarje.Grem iz Žabnic po lepo shojeni poti do vrha.Bila sem edini pešak,turnih smučarjev pa ogromno.So hitri ti smučarji, sem štartala takoj za enim je šel v breg ko sneta skira, kmalu ga ne vidim več.Na vrhu pri zadnji postaji-kapelici pa presenečenje pogledam nazaj in glej ga zlomka on je že v drugo prišel na vrh.Sem mislila,da imam kondicijo pa vidim da ni čist tko.Drugače je bilo pa hladno,sončno in tudi mrzel veter je vlekel.Ko se na vrhu naužijem razgledov se spustim do cerkve in za trenutek stopim v Božji hram.Prižgem svečko za še veliko srečnih bol počasnih vzponov. Popijem še kapučino in se spustim v dolino.
Lep pozdrav

Ali ve kdo kake so trenutne razmere za romanje na Svete Višarje

Vemo, odlične

Odločitev za ta konec in ta cilj padla kar na hitro in se izkazala za odlično...začela v Žabnici po romarski poti, kjer se pri tretjem-četrtem znamenju začne sneg, zato tudi danes ni manjkalo zagrizenih turnih smučarjev. Nazaj grede pa kar po smučišču, ki je v gornjem delu še v snegu, potem pa so tudi tisti najbolj vztrajni morali odnehati. Družba desetka, vreme desetka, razgledi desetka, več pa v fotkah...pa pohvaliti moram g. Adija za odlično kosilo z gratis razgledi, ki so naravnost pravljični...

V soboto sva se z mojo prijateljico, skoraj stalno spremljevalko po hribih, odločile, da greva na Svete Višarje, to sva si namreč obe želeli, štartali sva iz Zajzere, pot, ki vodi navzgor skozi gozd je bila nekaj časa kopna, potem pa zasnežena, neuhojena, proti vrhu se nama je kar udiralo, pa sva le prišli, dan in razgled krasen, pešakov po tej strani ni bilo, le nekaj jih je prišlo iz Žabnice, lp

Jaz sem bila na Višarjih 8.marca s turnimi smučmi in priznam, da je to ena najlepših mojih tur, lepo je poleti in pozimi.
Res priporočam.

Ta romarska pot je res narejena tako, da v prvem delu sprazniš dušo, od Višarske planine naprej jo pa spet napolniš (rožce, razgledi, …), na vrhu pa ostaneš brez besed. Sploh, če si sam in ni nikjer »žive duše«, kar je možno najbrž le, dokler gondola počiva.

Sneg je več ali manj že skopnel, na poti ga je le še malo pred planino, res bolj za vzorec. Sicer pa, kot vedno tu gor – lepo.

Lepo Kdaj pa žičnica ponovno začne z obratovanjem?

Tokrat malo drugače...začnem v Valbruni-Ovčji vasi, kjer gre pot po cesti in gozdu do vrha Sv. Višarji. Razgledi danes bolj nizke oblačnosti, ampak vseeno lepo. Ljudi pa kar dosti, teh z žičnico, kasneje izvem, da je danes v Italiji praznik. Na vrhu Sv.Višarji se na hitro odločim in jo mahnem kar po smučišču dol v Camporosso-Žabnica in po dooolgi stezici nazaj do avta. Vreme je ponovno zdržalo in začelo "namakati", ko sem bila že v avtu...dobre veze, ni kajin še en lep dan je za mano

Lepo rozka, kljub ne preveč prijaznemu dnevu

Že nekaj časa se spravljam na to romarsko pot (peš), pa bi rabil vodnika/co.
LP

Na prejšnji strani je Igor Z. napisal, kako prideš do izhodišča. Tam so smerne table in markacije. Pot je dobro označena do vrha Sv. Višarij, tako da skoraj ne moreš falit.

Ja, tu se res ne moreš izgubiti. Izhodišče je dobro opisano TU (če se tablondne ne zgubimo... ) Smerne table ob cesti so, markacije pa tudi, čeprav je romarska pot zelo široka in jih niti ne potrebuješ.
Aha in zdaj pametujemo o cestah in oznakah, ti bi pa vodnika/co rad. Saj bi se javila, ampak glede na tvoje fotke, dvomim, da bi šel tako počasi kot hodim jaz
Sicer pa priporočam obisk med tednom, je veliko bolj za dušo...
Pa lep pozdrav!