Varnost v gorah

Pa še moje razmišljanje: ko začutiš dvom, ko greš gor; potem obrni, ker bo dol še težje. Ko je korajža večja od "straha", se ponavadi kaj zgodi.

Vsak, ki hodi kolikor toliko pogosto v hribe ali se ukvarja s fizicno aktivnostjo se dovolj pozna da ve, kdaj je dovolj. Potem je odvisno od tega, ali si sposoben to sprejeti kot dejstvo in se obrniti.
Zadnjic sem se obrnila pod luknjo, ko sem se vracala s Triglava, res nisem imela dovolj energije do Kriskih Podov s tisto vrocino. Saj ni lahko, tam si, varianta je dolina, to pomeni vracati se domov ampak.. se posebno ko si sam se ni kaj dosti hecat. Saj gore ne zbezijo, drugic bom bolje programirala hojo!

Res je, gora počaka. Z možem sva lani želela osvojiti Skuto, pa sva zaradi slabe vidljivosti na Dolgem hrbtu obrnila in se vrnila v dolino. Zato sva se 27.7. 2013 odločila, da se zopet povzpneva proti Skuti. Bila sva vesela, da sva se lani odločila za vrnitev v dolino, ko sva videla kakšna pot je bila še pred nama. V tisti megli lani bi po vsej verjetnosti zašla.

Abrahama imam že za sabo, v hribe pa rad zahajam ob vsaki priložnosti, lahko bi rekel, da me vlečejo vse bolj, kako sem starejši. Zavidam tistim, ki pišejo da na leto naredijo po petdeset tur, osebno nimam teh možnosti. Glede varnosti v gorah bi pa na podlagi lastnih izkušenj lahko pripomnil naslednje:
Popolnoma se strinjam da je najboljše prvič na turo iti z nekom ki jo je že prehodil, ali pa se z njim posvetovati glede težavnosti in morebitnih nevarnosti. Sploh pa je lepše in tudi varnejše planinariti v družbi.
Načelna razdlitev poti na lahke, zahtevne in zelo zahtevne je lahko zelo zapeljiva, kajti na kakšni „lahki“ poti naletiš na izpostavljeno mesto brez varoval, kakor tudi obratno.
Mislim da na drogih z obveščevalnimi tablami o časovni oddaljenosti določenih postojank ali vrhov manjka še tabla z natpisom, oziroma imenom tega mesta (Bogatinsko sedlo, Krnska škrbina..). Glede obvestil o časovni oddaljenosti pa mi se zdi, da so mnoge nerealne, primerne mogoče le zelo izurjenim, na tem terenu že izkušenim pohodnikom z nadpovprečno fizično kondicijo. Pohodniku ki bi ob hoji rad tudi užival v razgledih in kaj poslikal pa so lahko vir neprijetnosti, ali celo nevarnosti.
Skoraj vsaki dan spremljam prispevke na tem forumu in bi opozoril, da je večino treba vzeti z veliko rezervo. Vse preveč je tistih, ki „skačejo“, „naskakujejo“, „jo mimgrede mahnejo“ in podobno na resne in spoštovanja vredne vrhove in ture. Ne spomnim pa se, kdaj je nekdo opozoril, da je imel kakšne resne težave, se zaplezal, imel premalo vode, bil slabo opremljen...
Imam vtis, da obstoja določeni elitizem glede planinstva, da pač ne more vsak hoditi v planine, da je to privilegij izbranih srečnežev, ostali pa naj pohajkujejo po travnikih. Koliko se spomnim je recimo Slovenska planinska pot zamišljena kot svojevrstna spodbuda da bi hodeč po njej vsak, ne samo skoraj poklicni gornik, lahko užival in spoznal lepote Slovenije, ki pa celo niso vse samo planinskega značaja. In če je to tako, potem se vprašam ali je utemeljeno in primerno, da je obhodniku te poti skoraj onemogočeno osvojiti Jalovec in mogoče še par zelo zahtevnih ali slabo varovanih točk samo zato, ker pač ni dovolj izkušen, ne zna plezati, ali pa ga je enostavno malo strah?! Ali naj se počuti manj vrednega, ali pa naj tvega in izziva nesrečo samo zato, da si pridobije še teh par štempiljk?

andrej.bg, tole povezovanje SPP in elitizma je pa rahlo zavajujoče Niti se ne bi strinjal, da obstaja nek elitizem, temveč se mi zdi, da je velika večina markiranih poti primerna za več kot 85% zdravega prebivalstva. Ko si že ravno omenil SPP - le-ta se ne začne pod Jalovcem, temveč na Pohorju. Upal bi si trditi, da veliki večini tistih, ki se jo bodo lotili postopoma in na poti do tja obredli vse prejšnje postojanke, tudi Jalovec ne bo predstavljal prevelike ovire. Res pa zna imeti težavo, če se bo takoj na začetku lotil najzahtevnejših ciljev. Saj je tudi pri vožnji avta prva postaja avtošola in ne trening varne vožnje

Se pa seveda zelo strinjam, da je treba določene prispevke jemati z veliko, veliko rezervo. Najlažje pa se zavajujočim prispevkom in informacijam izognemo s tem, da si za pripravo na turo pomagamo s tiskanimi vodniki PZS - forum pa naj služi le za dopolnilo.

Če izhajamo iz duhovnih esenc človeka, se sam človek bistveno ne razlikuje od drugega.Čustva, občutke, zaznave, radost imamo podobne, zato sama gora ne more igrati vloge kakšnega večjega ali manjšega zadovoljstva.Nekdo je lahko bolj srečen le s pogledom na gore iz visokega prelaza, na katerega se je pripeljal kar z avtom.Spet drugi uživa z vzponom na kolesu, tretji je potegnil novo smer v steni.
Končno pa božje pravi, da večja kot je zaznava s čistim duhom v nas in okoli nas, tem večje je zadovoljstvo, sreča, radost, ki se poraja.Zato nekomu, ki je duhoven ni treba tekmovati, se potrjevati, ker sam nima ega, da bi rabil z njim potrditve.Dovolj mu je, da se ozre po naravi in spoji z njo v eno samo harmonijo.Tako bi recimo gorniki brez ega vsi rekli v en glas, da so uživali v gorah in nobeden ne bi dejal, da je kaj manj ali več užival v gorah, vseeno, ali je le hodil ali pa plezal.

andrej.bg, ne strinjam se s tem, da bi table morale vsebovati tudi ime mesta, kje se nahajaš. Če se prej ne pozanimaš, kje boš hodil v verodostojnem vodniku, oziroma če to počneš brez zemljevida ali brez osnovnega znanja orientacije, je to pač posameznikov problem, in ne odgovornost markcista.

Ne strinjam se tudi s tem, da bi ocena časa poti morala vsebovati tudi čas, ki ga potrošiš za posedanje in slikanje. Kam bi prišli z ocenami, če bi vkomponirali še ta čas?

Časovne ocene po mojem niso preveč napačno določene. Nekaj temeljne kondicije - še posebej pri daljših turah - je pa le pričakovane od hribolazca.

In pa, noben vršac ni obvezen. To ni elitizem. Če ti je Jalovec pretrd oreh, nanj pač ne greš.
Tako nekdo drug, ki je bil na Jalovcu, mogoče ne bo šel na Vevnico. Pa se zaradi tega ne bo čisto nič slabše počutil.

Pa saj nikjer ne piše, da bi moral vsak planinec opraviti SPP! Zakaj bi se obremenjevali s tem? Večina nas je sicer začela na tej poti, malo jih je verjetno pot opravilo v celoti. V Sloveniji obstaja kup različnih poti, različnih težavnosti in se zato brez potrebe obremenjujemo s SPP. In če nekdo ne zmore priti na Jalovec, ni to nobena tragedija. Jalovec je lep tudi iz doline ali s Slemena, Cipernika, Plešivca,..., ki pa so dostopni marsikomu.
Nikoli se ni dobro obremenjevati z določenim ciljem, še posebej ne s tistim, ki nam ni dosegljiv. Ko pa je toliko drugih, ki so še bolj mamljivi.
Sploh pa ni hoja in plezanje po gorah "privilegij izbranih srečnežev"! Privilegij je, če nam zdravje in gmotni položaj dopuščata, da se kdaj pa kdaj odpravimo v gore. Naša dolžnost pa je, da se na turo delno pripravimo že doma, kot navaja @primoža. Potem je na sami turi manj nevšečnosti in več uživanja.

Se kar v celoti strinjam z @dprapr, SPP sploh ni nobeno merilo, čeprav sem nekoč dolga leta nazaj imel to transverzalno knjižico, me sploh ne moti, če je nikoli več ne najdem. 50 dni v gorah ali 50 vzponov, je zelo, zelo malo, ampak pač vsak kakor je napisal Drago po možnostih in zmožnostih. Je pa res, da le količina raznovrstnih vzponov, vključno z zimskimi naredi pravega gornika, vsi ostali bodo pač ostali nekje na ravni nedeljskega pohodnika, žal tako pač je. Branje vodnikov, gledanje kart, seznanje z opisi veliko pripomore k pripravi, seveda tudi ustrezna psihofizična pripravljenost, poznavanje sebe in poti. Zadnje čase je kar nekaj ljudi obnemoglo bodisi na planinski poti ali v steni, kar kaže na to, da se ljudje precenjujejo, svoje dodajo še ekstremne temperature, pomanjkanje kondicije, nepravilna prehrana in premalo tekočine in potem je rešitev le še klic na 112, ampak to je dejansko malomarnost posameznika ali vodje skupine, ki se niso ustrezno pripravili na turo. Vreme tudi ne bo nedogled idelano, čeprav tole sploh ni, izbirati je treba senčna področja, nikakor ne začeti tam kjer že navsezgodaj greje sonce, ali kjer bomo ves čas izpostavljeni vročini, torej odpadejo grebenska prečenja, vzhodna in južna pobočja itd. Da lahko pravilno izbiramo, pa moramo goro tudi geografsko poznati, kar pa nekaterim že predstavlja bistveno težavo. Skratka, gore niso povsem enostavne, zato je potrebna še večja priprava. Srečno vsem v naslednjih dneh v gorah.

Sorry Igor ˝50 dni v gorah ali 50 vzponov je zelo, zelo malo˝. Nismo vsi v bližini gora, do Bovca imam 100km in 2 ure vožnje v eno smer, če bi bil domačin bi sigurno letno naredil veliko več vzponov v kopnih, snežnih razmerah. Ampak teh 100km še ni toliko v primerjavi s tistimi, ki jih imajo iz Maribora do Bovca kar 250 km in 3 ure vožnje od tega 2 ure AC. Če si domačin pod gorami naj bo to življenje v Kamniku ali Radovljica ali Bovcu lahko greš večkrat na popoldansko turo, se pa lahko vsaj malo potolažim do Kopra imam 1 uro vožnje

Vau LG, za tale post ti pa še jaz pritisnem en velik +.

Tudi jaz.

Najbolj hecno pri vsem skupaj je to, da t.i. nedeljski planinci placujemo eksistenco celotedenskih planincev, zato, da imajo ti lahko 200 dni letnega dopusta in zato da lahko tule po forumu pluvajo po nas. Ko jih pa vprasas za stanje snega na poti, se jim pa ne zdi vredno enega stavka napisat. Aja, ce bi bilo prevec varno, bi jim dela zmanjkalo. Za bruhat. Lepote gora to je Slovenija. Izprijenost ljudi, tudi to je Slovenija!

50 tur na leto?

Ja, odvisno od kod si, meni 100 krat na leto na morje ni problem, ko imam plazo 15 min dalec.

Mislim da bi trebali svi skupa stati malo na loptu ... koliko vidim Igor nigdje nije spomenuo 50 tura na leto, na šta ste se svi zakačili, samo je jasno definirao razliku od nedeljnog planinaca, kako kaže Becar i gornika (razlika je u svemu, od priprave uspona/izleta pa do iskustva i izvedbe izleta). Koliko smo samo puta svjedoci ovdje na forumu da ljudi postavljaju pitanja a da se uopće nisu potrudili prolistat par stranica nazaj i skupit barem neke osnovne informacije o turi na koju su se namjerili ? A koliko smo puta bili svjedoci da prije svih Igor pa i ostali strpljivo odgovore na takva pitanja, a ti likovi vjerojatno doma ni karte nemaju.... A što se tiče količine tura godišnje, ako ih ja kome treba 300-400 km vožnje napravim 25-30 godišnje, ne vidim zašto netko tko živi puno bliže ne bi napravio barem upola ... a ture čine iskusnog gornika, ne sjedenje pred računalom ...
Pa ugodan vikend svima

Jedrilicar, ne kvasi neumnosti o tem kdo ne pogleda planinske karte itd. Od kdaj pa je na karti podatek o sneziscih? In kdo ni pogledal par strani nazaj za snezisce? K sreci se najdejo tudi planinci, ki brez kompliciranja povejo, ce je nekje sneg ali ga ni. Tem hvala, ostalim pa lahko recem od kje ste se vzeli, ker taksnih nesramnih ljudi po gorah ne srecujem.

Tudi jaz sem razumel Igorja, da je mislil 50 tur nasploh in NE na leto. No, jaz mislim, da sem jih že dosegel ali pa se jim vsaj bližam.

Seveda to niso ture na majhne kucle, to se smatrajo ture na dvatisočake in več. In to ne samo na tvoj hišni dvatisočak temveč na različne. Raznolikost poti po težavnosti, orientaciji, kondicijsko,... po možnosti tudi še kako zimsko(no te meni še manjkajo).

Z @jedriličarjem se tudi strinjam.

@Becar - to o snežiščih se strinjam, kar to je podatak ki se spreminja, ampak vse ostalo .... treba sam mal brati nazaj ....

tudi jaz sem razumel: 50 vzponov na splošno, terminsko nepogojenih. Če seštejem svoje skupaj, jih je nekaj nad 70 v visokogorju (čeprav nisem štel ponovitev), sem s številom zadovoljen in v duši popolnjen; če pa dodam še letno cca 50 obiskov Boča in Donačke gore, je mera polna. Več pa mi čas ne dopušča. Pa tudi ne tekmujem za vsako ceno, da bi bila številka višja.

Jedrilicar, ne bom delal iz tega cele zgodbe, pa vendar... da bi jaz po nasvetu NEKOGA kupoval začetek avgusta dereze in cepin, zato ker mi NEKDO na povsem vljudno vprašanje ne more povedati, ali je na poti na Jalovec sneg, to je pa malo preveč za moj tolerančni prag.

Se pa lepo zahvaljujem @janna, ki ji ni bilo težko napisati ZS in pojasniti razmer. Tudi na sami poti na Jalovec sem sicer srečal same prijazne planince in zelo gostoljubni oskrbnici. Hvala bogu, da je tako. Da bi pa takele srečeval kot se najdejo tule na forumu, takoj neham hodit v gore!!!

In še glede literature in kart. Jedrilicar, če rabiš kakšno karto za sposodit, povej, imam veliko zbirko, tako tudi knjig, revij, vodnikov, priročnikov. Zato ne meči vseh v en koš.