Varnost v gorah

Dober in koristen je predvsem naslednji "rek" v omenjenem prispevku: " Ne dovoli si pasti!"

Sedaj smo pa tam!
Zakaj potem sploh varovalni komplet, če si z njim ne smemo privoščiti padca. Potemtakem je samo za varovanje ob počitku pri klinu, za morebitno fotografiranje in za varovanje ob zajli v horizontali.
Že od samega začetka mi ta pripomoček ni deloval prepričljivo, čeprav večina meni drugače.

Pa vendarle...ta pripomoček, kot pravi dprapr, je meni pri padcu na Cjajnikovem stolpu rešil življenje...in to ravno ta, ki ga bom jutri odnesel nazaj v trgovino!!!

Tole se nanaša na zgoraj omenjeni prispevek o varnosti SVK ... sem uspel izbrskati -> http://www.youtube.com/watch?v=jOzhOs9SAws&feature=related
Sliko na maksimum in akcija
Če sem prav razumel - jaz in moja nemščina so 3je pojmi - sta še najbolje "odnesla" klasični SVK (z zavorno ploščico + štrik 11mm) in še eden ...

Facko, mislim da nimaš čisto prav.
V tem poskusu je bilo (če sem prav razumel, tudi moja nemščina ni ravno super, na srečo je nekaj tudi napisano na ekranu, pa lahko uporabiš google translate) tako:
prva dva poskusa v resnici nista bila samovarovalna kompleta - v teh primerih je bilo poleno le na vrvici oz. gurtni - skratka, tako kot so se mnogi samovarovali še nedolgo tega. V teh primerih so bile sile tako velike, da sta se gurtna oz. vrvica utrgali. Skratka, takšno varovanje je kot da ga ne bi bilo (mimogrede, jaz sem se leta nazaj tako varoval na Amalii. Ne bom rekel da bi stvar ponovil)
Sledili so "klasični" samovarovalni kompleti s ploščico. V teh primerih je bilo blaženje dovoljšnje, da se vrv ni strgala (v nobenem primeru), vendar je v vseh primerih blaženje slabo - na telo delujejo zelo velike sile in gotovo bi pri padcu prišlo do hudih poškodb.
Zadnja dva testa pa sta nemara najzanimivejša - to sta dva "sodobna" samovarovalna kompleta s trgajočimi se vložki. Eden - Petzlov - svojo nalogo opravi dobro, se strga v celoti in silo dobro prevzame nase. Drugi (žal proizvajalca nisem uspel ujeti, mislim da niso niti povedali) pa se strga le delno in silo le slabo prevzame nase - na telo bi še vedno delovale pribižno tako velike sile kot pri kompletih s ploščico.
Nauk zgodbe: samovarovanje brez ploščice je nesmisel, samovarovanje s ploščico nas obdrži na vrvi, vendar pogosto za ceno hudih poškodb, samovarovanje s trgajočimi vložki pa svojo nalogo lahko opravi dobro, vendar ne nujno.
Ergo, varnost tudi pri sodobnih, CE testiranih kompletih, ki so še danes v prodaji, ni zagotovljena.

V tem poskusu so uporabili povsem togo telo, ki pri padcu nase ne prevzame nič energije. V primeru padca človeka se večina energije prenese na njega in ta del povzroči zlome, raztrganine, notranje in razne druge poškodbe. Tudi v prvih dveh primerih, če bi padel človek, se vrv in gurtna ne bi pretrgale ampak bi se večina energije prenesla na človeka in povzročila katastrofalne poškodbe. Sile pri padcu togega telesu so na samo vrv ali gurtno bistveno večje, kot pri padcu človeka.
Pri sodobnih varovalnih kompletih se večina energije absorbira v njih in manjši delež prenese na človeka, zaradi tega tudi manjše poškodbe, seveda pod pogojem da je varovalni komplet ustrezen in ne tako kot se zadnje čase dogaja s temi pripomočki.

Ja, ampak kot si lahko videl na koncu, je bilo v tem testu pokazano ravno to, da tudi ustrezni, testirani in nezastareli pripomočki svojega dela ne opravijo nuujno tako kot bi si želeli. Saj tudi tisti komplet, ki se je strgal le do polovice, je bil testiran in v prodaji.

Kot sem že zgoraj napisal, uporabili so popolnoma togo telo, kjer je varovalni pripomoček moral absorbirati prav vso energijo in ta test ni najboljši pokazatelj, kaj bi se dogajalo če bi padel človek. Zamisli si, da bi v avtomobil pri preiskusnih trčenjih za volan postavili hlod namesto testne lutke, kaj misliš kakšni bi bili rezultati ali drugače kaj bi ostalo od varnostnega pasu in volana. V glavnem, hlod bi lomil vse pred seboj in ne obratno.
Pri padcu človeka, bi se tudi ta komplet bistveno bolje odrezal, saj del energije absorbira človek zaradi svoje zgradbe. Dobro bi bilo isti test opraviti z testno lutko in kopico senzorjev, ki bi izmerili posamezne sile. Je pa tudi ta test prav gotovo pokazal na nekatera dejstva in pomanjkljivosti pri varovalnih kompletih.

Ta test je sicer opisan tudi v članku katerega link je dal Keko.

Glede na vse zapise ... ali bi se kdo toliko ojunačil in pod vse to potegnil črto ter zapisal kateri SVK so OK - to pomeni da ublažijo sunek ravno toliko da te ne "preščipne" ob padcu (ker po novem zgornji del pasu ni več "in") in pa da se "natrgajo" ravno prav - toliko da pogrebna služba nima biznisa?
Nisem pa še zasledil da bi obstajalo priporočilo izdelovalcev SVK za kakšno težo uporabnika bi bil kateri SVK primeren ... ker se SVK obnaša drugače pri kakšni gospodični mični s 50kg ali pa kakšnem XYZ s 100kg?
Če so sodelavko ki je naročila novo kolo (hibrid) povprašali med drugim vpričo moža za koliko kg jo mati zemlja privlači - bodo pa za SVK tudi kakšen tak podatek izdavili???

Da bi na to vprašanje dobili odgovor, bi se morala kakšna neodvisna inštitucija, kot naprimer ADAC pri avtomobilih, lotiti obsežnih testiranj SVK pod istimi pogoji in podati svoje ocene.
Najbolje da se držiš reka, ki je na tem forumu bil že mnogokrat omenjen.
Nikar ne dopusti, da te mati zemlja potegne k sebi in se preveč ne zanašaj na SVK, kajti mnogo stvari pri hujšem padcu lahko gre narobe, SVK lahko ublaži samo nekatere.

Moj Ocunov Rip'n'stop je danes prispel po pošti, oba elastična trakova sta bila zamenjana.

Mogoče bo ta podatek komu koristil http://www.gore-ljudje.net/novosti/84174/
LP

Lani sem se včlanil v PD, letos pa spet malo prebiram o tem zavarovanju. Letos imam namen it malo večkrat čez mejo kot lani.

http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=79

Kopiram:
UVELJAVLJANJE STROŠKOV REŠEVANJA V TUJIH GORAH
Postopek prijave škodnega primera iz naslova zavarovanja za reševanje v gorah.

Če je potrebno reševanje v tujih gorah, mora zavarovanec poravnati račun za reševanje. Znesek bo v primeru potrjenega zavarovalnega jamstva naknadno povrnila zavarovalnica.

Če prav zastopim bi moral v vsakem primeru poravnat stroške reševanja v tujih gorstvih.

Zavarovanje stroškov reševanja za člane A, B, B1, S+Š in P+O velja v tujih gorah Evrope in Turčije. Ne velja za domače gore (Slovenija), ker je pri nas reševanje brezplačno, razen v primerih hude malomarnosti, kar pa izključuje vsako zavarovanje.

Kaj je to res, če se nekdo ponesreči v tujih gora mora plačati reševanje ??? Saj potem se dobi nazaj, samo to reševanje lahko stane kaj pa vem 2000 evrov.

Kako se temu izognit, zavarovat?

Svašta zato pa tujci k nam hodjo k mamo brezplačno reševanje

Obstaja tudi zavarovanje A+, ki krije še vsa ostala gorstva poleg EU in Turčije.Pokriva kritje helkopterske asistence, GRS osebja ur posredovanja in prevoz domov.Ne krije pa bolniške nege v bolnicah, še posebej privatnih ne.Zato obstajajo še druge zavarovalnice npr. Vzajemna, pri katerih se lahko dodatno nezgodno zavarujemo tudi s kritjem letne bolnišnične oskrbe.V mega paketu Vzajemne, ki velja za svet za 60€ pokrije precej ali verjetno vse stroške bolnišnične oskrbe.Jaz imam A gorsko zavarovanje pa še Pl.Vestnik čitam.

Saj ne mislim hodit v Ameriko, zanima me za Italijo, Avstrijo ko je le kakšno dodatno urco vožnje v nove kraje, doline....sam tud A tega ne krije v primeru nesreče...tole takojšnje plačilo zna bit zelo visoko 2-3-4000 evrov ? Razen, če ima to A krito. Pa sej na koncu ko uveljavljaš povračilo stroškov reševanja dobiš nazaj (A, B, C...).