Ko sem danes dopoldan izvedel, da vaju že nekaj dni pogrešajo, sem . . . upal in se bal, saj sem slutil, da zvonjenje telefona v prazno ne pomeni nič dobrega. In ko sem popoldan izvedel, se je za trenutek ustavil svet. Ko sva se nedavno srečala v Zadnjici in obudila spomine na skupne smučarske ture, o "tistem" srečanju na Čistem vrhu ... rekla to in ono o skupnih znancih in se poslovila s "se vidimo" . . . le kdo bi slutil ?!
Če je onstran še kaj, potem imaš tam imenitno družbo in obilo novih izzivov. Spoštovanje !