Viš

V nedeljo sva se odločila za vzpon na mogočen Viš. Začetek je bil po ovinkasti cesti, do Viške pl., nato do koče Cosi in po normalni poti na vrh. Celotna pot je bila ob prečudovitih razgledih en sam užitek. Na poti ni posebnosti, bi pa poudaril, da veliko število razpotij, ki so slabo in nenatančno označani zbegajo marsikaterega planinca. Opis na Hribi.net ni natančen in tudi zemljevidi ne.

Lepote in razmere torkovega vzpona na Viš čez Škrbino Zadnje špranje, za vse tiste planince, ki imajo namen naslednje dneve priti nanj.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/Vis2810201402

Jovan, kot vedno: odlične slike s komentarji.

Prekrasno!!!!! Za dusu i tijelo!

Cesta do Viške planine je še vedno kopna. Nadaljujem pod Koštrunove špice in prečim pod Kapno steno v smeri koče Corsi.

Nad kočo zavijem gor proti Višu. Sledim markirani poti, snega ni prav veliko, je delno skorjast, v senci pa sipek. Na odcepu poti v smeri direktne poti se opremim. Potem gre vse zlahka, le snega je pod preduhom zelo malo, nekaj metrov je treba celo po kopni skali. Za preduhom je sneg bolj ali manj trd, višje tudi delno poledenel. Vse do vrha je potrebna popolna zbranost. Vetra je bilo le za vzorec, mraz pa tudi ni bil pretiran.

Na vrhu naredim nekaj posnetkov in grem nazaj po smeri vzpona.

Za zimski pristop na Viš je potrebno popolno poznavanje poletnih poti. Območje je plazovito, zato je vzpon varen le ob primernih razmerah, ki pa se jih ocenjuje sproti. Potrebna je popolna zimska oprema.

Grem poskusiti, še vedno lahko obrnem, če ne bo šlo.

Zajzera je v tem času tako lepa, da bi samo stal in gledal, poslušal ptičje petje, ampak je bilo treba kar hitro zagristi. Kmalu za kočo Pellarini zavijem s poti. Grem pač rad po svoje, vmes naletim na manjši trop gamsov in že sem na prvih snežiščih pod Malim Višem. Sneg je zelo udoben za hojo, zato sem hitro pri prečni polici, ki je povsem kopna, prav tako tudi prvi del grape. Potem pa se pričnejo snežišča in potrebne so dereze in cepin. Vmes praskam tudi po koppni skali.
Prva težava je prehod s snega na zavarovan del, ampak gre, čeprav je višje del jeklenice odtrgan, nadaljujem po snežišču in kmalu dosežem meni najbolj zoprno mesto, ko se je treba spustiti ob jeklenici v manjšo kotanjo. Sledi manjše tuširanje in že dosežem Božje police.

Nadaljevanje je lažje, čeprav je med skrotjem še precej snežišč.

Na vrhu srečam skupinico iz LJ, s katerimi potem družno sestopimo do Škrbine Zadnje špranje. Jaz grem potem v Mojzesov žleb, kateremu na vrhu manjka nekaj snega, nižje pa je še zadostno zasnežen in naprej v Špranjo, kjer me čaka še dolg sestop v Zajzero in najbolj zoprn del po suhi strugi do avtomobila na parkirišče štev. 2.

Prekrasno! TIsti spust je pa tudi meni zoprn. Top tura!

Srecno

Igor
Imaš slučajno kako predstavo kaka je pot od koče corsi preko polic anite goitan ?
tx
K

Zdravo,

zanima me, kakšno je trenutno stanje na Višu glede snega? V naslednjih dneh bi šla na Pot stoletnice. Derez nimam in če je sneg se počutim zelo nesigurna. Lepo prosim za nasvet

Lp,Andreja

Ali mogoče kdo ve, če je kaj snežišč na poti na Viš?

ce gres po G.Nordest ppotem je nekaj sneznega precenja

V petek sem bila na Višu. Do Viške planine od spomenika po cesti, do koče Corsi po nemški, na Viš po direktni, ki je brez snega, nazaj na kočo Corsi in Viško planino po desni poti.Koča ima super lego in krasen razgled.

Se pa nekateri pripeljejo do Viške planine, rampa je dvignjena, znak za prepoved prometa pri rampi pa stoji.

Glede snežišča proti škrbini Alta di Rio Bianco (pot stoletnice): zadržuje se pozno v poletje, sigurno še cel julij. Čeprav se mnogi tja gor odpravijo brez opreme, to ni ravno najbolj varno. Za prečenje takih snežišč so dovolj šestzobe dereze, pašejo na vsak gojzar in so dokaj poceni. Rabljen cepin se pa seveda dobi pod 50 eur. Nabavite si opremo in uživajte v gorah

@Hribolaznik si bil, ali pišeš tako iz preteklih izkušenj? @andrejamiha, brez skrbi na to pot

tut 12 zobe dereze pasejo kamorkoli- tudi tekaskim copatom se ne upirajo.

srecno

... ne Igor, me ni bilo letos tam, govorim iz preteklih izkušenj, ker navadno tam sneg je bolj ali manj prisoten še v juliju...

sigurno ali pa bolj ali manj je velika razlika

Hvala za komentarje
Midva sva bila na Višu in ni niti S od snega
Popoldne v sredo, 1.7.sva štartala iz Selle Nevee do Rif.Corsi(pot 625), prespala in šla na Viš 2.7. (pot 627). Ta isti dan sva šla še po poti Nemcev in opazovala kozoroge ter jame in povojne ostanke v okolici Corsi... Nato sva zopet prespala še eno noč in naslednje jutro 3.7. ubrala na pot stoletnice čez tunel in dalje do bivaka Gorizzia do rif.Brunner in dol do ceste. Do Selle Nevee sva štopala in prišla do avta.
Vreme je bilo čudovito, toplo, brez oblačka. Rif.Corsi ima fenomenalno lokacijo, upravitelj je zelo prijazen, hrana fantastična.
Pot stoletnice sva opravila brez samovarovanja s čeladami in svetilko. Na 2eh predelih bi bilo res dobro imet varovala...za tak podvig jih bova naslednjič imela, priporočava tudi ostalim.

Koštrunove špice in Viš iz Rabeljske(Jezerske doline) čez Viško planino in mimo koče Guido Corsi in čez Škrbino Zadnje špranje.

Ta del zahodnih Julijcev me vedno očara, gore desno od Viša s svojo težko dostopnostjo, Koštrunove špice pa s svojim pridihom zgodovine in ostankov kavern iz I.svetovne vojne.
Pot na Viš od koče Corsi ni nič posebnega, letos vse dobro označeno - obnovljene markacije, pravtako tudi naprej do Škrbina Zadnje špranje (Mojzesove škrbine) in Aniti Goitan, malo manj pa na Koštrunove špice, a še vedno dobro sledljivo.
Naš namen je bil sprva splezati tudi na zahodni vrh Koštrunovih Špic, a je zmanjkalo volje in tehničnih pripomočkov; ampak vprašanje: ali je ta drugi vrh sploh dostopen?

Jezerska dolina - Viška planina - pod Kapno steno - pot Giorgio Cavalieri - Trbiška škrbinica - sent. A. Goitan - Viš -Škrbina zadnje špranje - koča Corsi - Jezerska dolina. Brez posebnosti, razen pri na sestopu pod Malo špico izpuljen klin, nekako sem jeklenico zavezal s kosom pomožne vrvice, tako, da služi namenu.